Vam iz prve roke opišem občutke, ko klečim tukaj zunaj na 5°C in gledam ene cifre in grafe kako skačejo gor pa dol?
FENOMENALNO JE!!!!
Jutri pride ena super super slika...
Ker mi danes vse štima tak ko mora, juhej...
Se opravičujem ker ne napišem nič daljšega, ampak so zunanje okoliščine take, da mi tega ne dopuščajo (trdi prsti od mraza)...
Uh, se veselim obdelave... =)
Ads
Monday, November 5, 2007
Sunday, November 4, 2007
Še en lep dan
Ja, petek je bil lep. Pa jo z drago ob 10h z vlakom pičiva v Celje. Zakaj Celje?
Zakaj pa ne?
Mal po nakupih, mal v kino, največ pa kartako, samo da sva skupaj.
Ona si privošči nov klobuček, jaz pa dvoje nove hlače, pulover in šal. Hmmmmmm...
Kit objektiv, build-in flash - po definiciji slaba slika. Meni pa niti ne!
Zakaj pa ne?
Mal po nakupih, mal v kino, največ pa kartako, samo da sva skupaj.
Ona si privošči nov klobuček, jaz pa dvoje nove hlače, pulover in šal. Hmmmmmm...
Kit objektiv, build-in flash - po definiciji slaba slika. Meni pa niti ne!Saturday, November 3, 2007
Obdelava za malo zmedene
Ne me takoj ubit zarad naslova... to ne bo (še) en tutorial za začetnike, predvsem zato, ker tale toturial ne bi koristil niti 1% ljudi, ki bere moj blog. Malo bi samo rad predstavil tole mojo vrsto obdelave, ko za eno sliko porabim tam nekje 2-5 ur.
Ja, ste že uganli - astrofotke.
Gremo lepo po vrsti:
Recimo da sem prebedel včeraj celo noč in imam na diskuvju mojega nabildanega kalulatorja enih 250 MB slik. Vse so RAW (surovi format iz fotoaparata). Ker mi jih xp-ji nočejo kar tako pokazati, si moram pomagati s programom ala RawShooter.
Po grobem deljeno imam 2 vrsti slik. To so:
Samo postopek obdelave sem že rekel, da ne bom opisoval, ker je nesmiselno... Bom pa povedala ZAKAJ porebujem vse tele zgoraj naštete slikice, ki izgledajo tako brezveze:
Dark frame in bias frame odštejem od vsake slike - se pravi program vzame recimo pixel na koordinatah x=1432 in y=522 iz slike objekta in iz dark frame-a. Dobi recimo vredosti 1250 iz slike objekta in 324 iz dark frame-a. Sledi čisto navaden proces odštevanja: 1250 - 324 = 926, samo da je to potrebno ponoviti na vseh 8 milijonih pixlov.
Enak proces se zgodi z odštevanjem bias frame-a.
Pri flat frame-ih je pa stvar malo drugačna. Tukaj gre pa za obratno sorazmerje. Fotografi bodo že vedeli zakaj... ker proti robu fotografije objektiv vinjetira je tam vrednost pixlov manjša (torej bolj temna slika). Da dobimo enakomerno osvetljenos po celotni sliki je potrebno sliko objekta DELITI s flat frame-om. Ja, malce zakomplicirano, ampak ne vem kako bi drugače povedal.
Sedaj ko smo vse slike "skalibrirali" (torej odšteli bias, dark frame in zdelili flat frame) sledi na vrsto poravnava slik in leplenje ene na drugo. Tukaj samo označim del slike na skalibrirani sliki objekta z nekaj zvezdami in program mi sam poišče na ostalih slikah ta vzorec zvezd in slike ustrezno zarotira in premakne, da se zvezdice pri leplenju lepo prekrivajo.
Zakaj je to leplenje sploh tako pomembno? Da se znebimo ŠUMA - nakjučnega šuma, ki se pojavlja naključno, ne tako kot tisti na dark frame-u. S povprečenjem slik se ta šum lepo porazgubi in slika je lepo gladka, pripravljena za nadaljno obdelavo.
No, v tem koraku skočimo iz "mojega" astronomskega programa (čisto mimogrede imenuje se Iris) v Photoshop. To pa so verjetno za marsi koga že bolj znane vode. Tam se igramo z levelsi, krivuljami, saturacijo, color balance, minimum filtrom in podrobnimi stvarmi in šele tukaj dobi slika tisti pravi sijaj, tisti WOW efekt...
Jao, se mi zdi da je stran vržen post, ker itak ne bo noben nič razumel :P
Ja, ste že uganli - astrofotke.
Gremo lepo po vrsti:
Recimo da sem prebedel včeraj celo noč in imam na diskuvju mojega nabildanega kalulatorja enih 250 MB slik. Vse so RAW (surovi format iz fotoaparata). Ker mi jih xp-ji nočejo kar tako pokazati, si moram pomagati s programom ala RawShooter.
Po grobem deljeno imam 2 vrsti slik. To so:
- SLIKE OBJEKTA - to so konkretno slike, na katerih je objekt, ki sem ga slikal. Število le-teh je zelo različno, po navadi vsaj 20 in jih kasneje združim v eno sliko po metodi "stackanja" se pravi lepljenja ene slike na drugo. Te slike izgledajo nekako tako:
- KALIBRACIJSKI POSNETKI - to pa so posnetki, ki jih uporabljamo izkjučno za obdelavo in na prvi pogled nimajo nobene pobezave s tem kar sem slikal. Jih je pa več vrst, da jih kar naštejem:
- DARK FRAME - po slovensko bi se to prevedlo kot... v bistu ne vem če je sploh pametno prevajati. Bom raje razložil kaj to je.
Ponavadi na koncu fotografiranja na objektiv/teleskop namestim pokrov, tako da ne pride na čip nobena svetloba, dolžino ekpozicije in vse ostale nastavitve pa pustim na miru, takšne kot so. Na ta način naredim recimo 5-10 posnetkov, ki jih kasneje spovprečim, da dobim neko povprečno vrednost hot-pixlov. "Kaj pa je spet to?" se bost vprašali. Ja, po logiki, da na čip ne pade nobena svetloba naj bi dobil popolnoma črno sliko. Ampak ni tako. Problem nastane zaradi "pokvarjenih" pixlov, se pravi ti. hot-pixlov, ki se obnašajo, kakor da je padla na njih neka svetloba in zaradi tega pokažejo neko vrednost, ki je v resnici ni bilo. Se pa ti hot-pixli pojavijo šele pri višjih ISO vrednostih in pri daljših časih osvetlitve, njihova intenziteta in število pa je premo sorazmerno s temperaturo, zato so profesionalne CCD kamere za astrofotografijo hlajene! Da ne bom samo palamudil... tukaj je dokaz:
- BIAS (OFFSET) FRAME - zelo podobna zadeva dark frame-u, s to razliko, da tukaj nastavim čas ekspozicije na minimalno vrednost, ki mi jo dopušča fotoaparat (v mojem primeru 1/4000s). Potreben je, ker ojačevalnik ob čipu različno prebere vrstice in stolpce iz senzorja... Pri enojnem posnetku ta stvar nima pomena, vendar če slike zlagaš eno na drugo bi na koncu dobil preko slike nekaj mreži podobnega... kar nočem. Primer bias frame-a:
- FLAT FRAME - ja, to vam bo verjetno malo bolj razumljivo - gre za kalibracijski posnetek, ki odpravi vinetiranje objektiva/teleskopa in odpravi vse smeti in čipu in optiki. Izgleda pa nekako takole:
Samo postopek obdelave sem že rekel, da ne bom opisoval, ker je nesmiselno... Bom pa povedala ZAKAJ porebujem vse tele zgoraj naštete slikice, ki izgledajo tako brezveze:
Dark frame in bias frame odštejem od vsake slike - se pravi program vzame recimo pixel na koordinatah x=1432 in y=522 iz slike objekta in iz dark frame-a. Dobi recimo vredosti 1250 iz slike objekta in 324 iz dark frame-a. Sledi čisto navaden proces odštevanja: 1250 - 324 = 926, samo da je to potrebno ponoviti na vseh 8 milijonih pixlov.
Enak proces se zgodi z odštevanjem bias frame-a.
Pri flat frame-ih je pa stvar malo drugačna. Tukaj gre pa za obratno sorazmerje. Fotografi bodo že vedeli zakaj... ker proti robu fotografije objektiv vinjetira je tam vrednost pixlov manjša (torej bolj temna slika). Da dobimo enakomerno osvetljenos po celotni sliki je potrebno sliko objekta DELITI s flat frame-om. Ja, malce zakomplicirano, ampak ne vem kako bi drugače povedal.
Sedaj ko smo vse slike "skalibrirali" (torej odšteli bias, dark frame in zdelili flat frame) sledi na vrsto poravnava slik in leplenje ene na drugo. Tukaj samo označim del slike na skalibrirani sliki objekta z nekaj zvezdami in program mi sam poišče na ostalih slikah ta vzorec zvezd in slike ustrezno zarotira in premakne, da se zvezdice pri leplenju lepo prekrivajo.
Zakaj je to leplenje sploh tako pomembno? Da se znebimo ŠUMA - nakjučnega šuma, ki se pojavlja naključno, ne tako kot tisti na dark frame-u. S povprečenjem slik se ta šum lepo porazgubi in slika je lepo gladka, pripravljena za nadaljno obdelavo.
No, v tem koraku skočimo iz "mojega" astronomskega programa (čisto mimogrede imenuje se Iris) v Photoshop. To pa so verjetno za marsi koga že bolj znane vode. Tam se igramo z levelsi, krivuljami, saturacijo, color balance, minimum filtrom in podrobnimi stvarmi in šele tukaj dobi slika tisti pravi sijaj, tisti WOW efekt...
Jao, se mi zdi da je stran vržen post, ker itak ne bo noben nič razumel :P
Thursday, November 1, 2007
Astrofoto furamo naprej...
Je že res, počitnice so. Pa vseeno ni veliko časa. No, časa je kolikor si ga vzmeš. V bistu ga je vedno enako, odvisno je, za kaj ga porabiš.
Če ga porabiš za astrofoto... ja, potem ga kar veliko porabiš.
Danes sem že slikal. Po deževnem tednu se je končno zjasnilo, pa še luna se počasi umika iz večernega neba. Zakaj luna? Ker je ne maram!
Kadar je luna, astrofotografi spimo, kadar je ni, je po navadi slabo vreme. Če pa se slučajno kdaj zgodi, da ni lune in da je celo vreme OK, potem imam sigurno naslednji dan jaz šolo in po možnosti še pišem kakšen test al sem pa vprašan (še dobro da mam status astrofotografa). Ha, zdaj smo pa mal zaj*** tole luno in vreme, ker ni šole jutri. Grem pa namesto tega raje v Celje z boljšo polovico. In sem se zato odločil da vam že kar danes pokažem mojstrovino.
Ja, lep dan se je prevesil v lep večer. Jaz pa hitel ko sto vragov, ker sva trenutno z očetom sama doma in to pomeni, da vsa hišna opravila jaz opravljam, ker on pač 80% časa dela na terenu. Aja, hitel sem zato, da bi čim prej postavil teleskop, ker sem se odločil, da ne bom zamudil priložnosti da spet kaj ujamem na čip.
In res, okoli 6h sem imel montažo že zunaj. Sprva sem se nameraval zajebavati z teleskopom, ampak sem si rekel, da je škoda živcev, da bom že še autoguidal in to... Tako da je optični del prevzel nov Canon 70-200.
Ko montažo lepo umerim na nebesni pol, letim v sobo po laptop in fotiča, vse pršraufam, povežem in začnem:
ŠKLOC - prva fotka... gledam v RawShooterju, pa vidim da nekaj ne bo v redu s sledenjem. Svezdice so črtice in ne točke. Pa kako, saj slikam pri 200mm goriščne, to bi moglo it vsaj 10min brez popravljanja napak?
Ja... in ni šlo. Se tudi mehanika včasih upre. Sicer sem mislil slikat tam nekje do 11h zvečer, pa sem prej obupal, ker če ne štima vse 100% kar zgubim voljo. In sem po 18 ekpozicijah (vsaka 3min na ISO800) pospravil in šel obdelat tole čudo. No, saj po računkih operacijah, ki jih mojster laptop dela s pixli na slikah je na koncu še celo nastalo nekaj uporabnega. Še dobro da imamo metode kot so Smart Sharpening in NoiseNinja. da dobimo ven potem nekaj takega:
Ja, saj vem... kdor z malim ni zadovoljen.
Bi bilo pa lahko boljše. Bom še poskušal.
Montažo sem potem šraufal kakšno uro, da sem malo prešnofal in verjetno še bolj umazal vse tiste zobnike. Enkrat kmalu bo potreben bolj izčrpen remont. Do takrat bote pa take zmazke gledal.
CS! :)
Če ga porabiš za astrofoto... ja, potem ga kar veliko porabiš.
Danes sem že slikal. Po deževnem tednu se je končno zjasnilo, pa še luna se počasi umika iz večernega neba. Zakaj luna? Ker je ne maram!
Kadar je luna, astrofotografi spimo, kadar je ni, je po navadi slabo vreme. Če pa se slučajno kdaj zgodi, da ni lune in da je celo vreme OK, potem imam sigurno naslednji dan jaz šolo in po možnosti še pišem kakšen test al sem pa vprašan (še dobro da mam status astrofotografa). Ha, zdaj smo pa mal zaj*** tole luno in vreme, ker ni šole jutri. Grem pa namesto tega raje v Celje z boljšo polovico. In sem se zato odločil da vam že kar danes pokažem mojstrovino.
Ja, lep dan se je prevesil v lep večer. Jaz pa hitel ko sto vragov, ker sva trenutno z očetom sama doma in to pomeni, da vsa hišna opravila jaz opravljam, ker on pač 80% časa dela na terenu. Aja, hitel sem zato, da bi čim prej postavil teleskop, ker sem se odločil, da ne bom zamudil priložnosti da spet kaj ujamem na čip.
In res, okoli 6h sem imel montažo že zunaj. Sprva sem se nameraval zajebavati z teleskopom, ampak sem si rekel, da je škoda živcev, da bom že še autoguidal in to... Tako da je optični del prevzel nov Canon 70-200.
Ko montažo lepo umerim na nebesni pol, letim v sobo po laptop in fotiča, vse pršraufam, povežem in začnem:
ŠKLOC - prva fotka... gledam v RawShooterju, pa vidim da nekaj ne bo v redu s sledenjem. Svezdice so črtice in ne točke. Pa kako, saj slikam pri 200mm goriščne, to bi moglo it vsaj 10min brez popravljanja napak?
Ja... in ni šlo. Se tudi mehanika včasih upre. Sicer sem mislil slikat tam nekje do 11h zvečer, pa sem prej obupal, ker če ne štima vse 100% kar zgubim voljo. In sem po 18 ekpozicijah (vsaka 3min na ISO800) pospravil in šel obdelat tole čudo. No, saj po računkih operacijah, ki jih mojster laptop dela s pixli na slikah je na koncu še celo nastalo nekaj uporabnega. Še dobro da imamo metode kot so Smart Sharpening in NoiseNinja. da dobimo ven potem nekaj takega:
Ja, saj vem... kdor z malim ni zadovoljen.Bi bilo pa lahko boljše. Bom še poskušal.
Montažo sem potem šraufal kakšno uro, da sem malo prešnofal in verjetno še bolj umazal vse tiste zobnike. Enkrat kmalu bo potreben bolj izčrpen remont. Do takrat bote pa take zmazke gledal.
CS! :)
Spet na stara pota: ASTROFOTO!!!
Da kar po pravici povem: pogrešam astrofotografijo. Dolgo že nisem nič slikal... Kaj pa vem zakaj. Morda zato, ker sem prelen, ker mi gre vedno nekaj narobe, mogoče sem se naveličal, mogoče imam samo pavzo, verjetno pa je krivo samo slabo vreme takrat, ko imam jaz čas.
V letih ukvarjanja z astronomijo (ja, tole se sliši kot da pričakujem že drugega abrahama) sem si nabral kar nekaj opreme, pa nisem malo odštel zanjo. In zdaj vedno zjutraj ko se obuvam spodaj v ordinaciji (tak se samo reče tistemu delu hiše, bilo pa je mišljeno da bi opravljaja tako nalogo) gledam teleskop, ki tam sameva. Pa sem si rekel včeraj:
DOSTI BO!
Ja, in sem postavil. Sem izbral bolj na "easy" pot, ker sem že poznal tarčo, za katero ne bom rabil 5min ekspozicij, ki s seboj potegnejo autoguiding (kar je, milo rečeno povedano, strašno jebena zadeva). Tarča je bil nov komet, ki je pred kakšnim tednom nazaj iz popolnome nezanimivega objekta naredil BUM..... in s tem pritegnil našo pozornost. Torej iz objekta 17. magnitude (ki je za nas amaterske astronome nekaj SKRAJNO nezanimivega) v eni noči zasvetil z 2. magnitudo (kar je pa recimo svetlost ene povprečne zvezdice, ki jo opazujete s prostimi očmi - in JA, to je pa za nas astronome že kar ORENGi objekt). Na kratko: sij se mi je v parih urah povečal za več kot 1000-krat. Impresivno.
Najprej vizualni vtis: OMG, bomba in oh in sploh objekt. Kar tam gor v ozvezdju Perzeja se je pojavil, kot ena majhna packa, pa ti tako poživi večer. Hitro stečem po daljnogled. No ja, ne vem katere besede in medmete bi pa zdaj ven vrgel - čist noro, HUH, kometova koma čez pol polja, vidna središčna zgoščitev, potem enakomeren disk, prvi zametki repa (ki se zna lepo razviti v naslednjih dneh). Dost bo vizualnega, si rečem... js sm astrofotograf. In že letim po stopnicah v svojo sobo po 350tko in nafilano baterijo. Postavim teleskop in si mojo današnjo tarčo še enkrat pogledam skozi tavelko cev (beri 20cm). Tle mi zmanjka besed.
Ampak če ga bom cel večer samo gledal, ne bom nič poslikal! V tem že montiram DSLRja v fokuser, sfokusiram (to traja malo dlje kot se prebere) in začnem. Kakšne nastavitve bi uporabil za tole? Mah, 30s, ISO200 bo verjetno OK.
Že spet - prva slika me vrže čeljust iz sklepov, čist navdušen kažem tisti zmazek na 1,2" ekratnu še očetu, ki ravno pelje konje v hlev.
Nič, naredim 20 ekspozicij (v bistu sem jih 21, sem šele danes videl) in pospravim, potem pa naprej na fešto.
Danes pa obdelava.
Užitek je obdelovati, če imaš dober material.
Jaz sem ga imel.
V letih ukvarjanja z astronomijo (ja, tole se sliši kot da pričakujem že drugega abrahama) sem si nabral kar nekaj opreme, pa nisem malo odštel zanjo. In zdaj vedno zjutraj ko se obuvam spodaj v ordinaciji (tak se samo reče tistemu delu hiše, bilo pa je mišljeno da bi opravljaja tako nalogo) gledam teleskop, ki tam sameva. Pa sem si rekel včeraj:
DOSTI BO!
Ja, in sem postavil. Sem izbral bolj na "easy" pot, ker sem že poznal tarčo, za katero ne bom rabil 5min ekspozicij, ki s seboj potegnejo autoguiding (kar je, milo rečeno povedano, strašno jebena zadeva). Tarča je bil nov komet, ki je pred kakšnim tednom nazaj iz popolnome nezanimivega objekta naredil BUM..... in s tem pritegnil našo pozornost. Torej iz objekta 17. magnitude (ki je za nas amaterske astronome nekaj SKRAJNO nezanimivega) v eni noči zasvetil z 2. magnitudo (kar je pa recimo svetlost ene povprečne zvezdice, ki jo opazujete s prostimi očmi - in JA, to je pa za nas astronome že kar ORENGi objekt). Na kratko: sij se mi je v parih urah povečal za več kot 1000-krat. Impresivno.
Najprej vizualni vtis: OMG, bomba in oh in sploh objekt. Kar tam gor v ozvezdju Perzeja se je pojavil, kot ena majhna packa, pa ti tako poživi večer. Hitro stečem po daljnogled. No ja, ne vem katere besede in medmete bi pa zdaj ven vrgel - čist noro, HUH, kometova koma čez pol polja, vidna središčna zgoščitev, potem enakomeren disk, prvi zametki repa (ki se zna lepo razviti v naslednjih dneh). Dost bo vizualnega, si rečem... js sm astrofotograf. In že letim po stopnicah v svojo sobo po 350tko in nafilano baterijo. Postavim teleskop in si mojo današnjo tarčo še enkrat pogledam skozi tavelko cev (beri 20cm). Tle mi zmanjka besed.
Ampak če ga bom cel večer samo gledal, ne bom nič poslikal! V tem že montiram DSLRja v fokuser, sfokusiram (to traja malo dlje kot se prebere) in začnem. Kakšne nastavitve bi uporabil za tole? Mah, 30s, ISO200 bo verjetno OK.
Že spet - prva slika me vrže čeljust iz sklepov, čist navdušen kažem tisti zmazek na 1,2" ekratnu še očetu, ki ravno pelje konje v hlev.
Nič, naredim 20 ekspozicij (v bistu sem jih 21, sem šele danes videl) in pospravim, potem pa naprej na fešto.
Danes pa obdelava.
Užitek je obdelovati, če imaš dober material.
Jaz sem ga imel.
Rezultat:
Nič kaj preveč impresivno, se ne strinjate? Da ne bote zj pisal v komentarje kak je super WOW in oh in sploh, ker vem da VAM ni, MENI JE!
Če se pa vseeno komu zdi, da je slika vredna pohvale, ga bom pa.... ma ne, nič ga ne bom, lahko se izražate javno...
P.S.: eh js bedak, pozabil sem povedat kako se komet imenuje: Holmes je, 17P je menda uradna oznaka...
Če se pa vseeno komu zdi, da je slika vredna pohvale, ga bom pa.... ma ne, nič ga ne bom, lahko se izražate javno...
P.S.: eh js bedak, pozabil sem povedat kako se komet imenuje: Holmes je, 17P je menda uradna oznaka...
Tuesday, October 30, 2007
Sunday, October 28, 2007
Friday, October 26, 2007
Izpit za avto - yeah™
Pa ne moj...
NJEN!
Tako nasmejana je včeraj prišla med odmorom nazaj v šolo...
Zdaj se bova lahko pa kam peljala na kakšen šuting.
NJEN!
Tako nasmejana je včeraj prišla med odmorom nazaj v šolo...Zdaj se bova lahko pa kam peljala na kakšen šuting.
Plesno Društvo IMANI
Obljubjeno tukaj.
Torej plesno društvo IMANI (menda je to neka etiopijska beseda, pomena žal ne vem) je bilo ustanovjeno letos, že lani pa so pod mentorstvom Rosane Horvat plesali plesalci pod imenom KABAVIDAS PELERA, ki je sestavljeno iz začetnic imen lanskih plesalcev. Ker sedaj tudi jaz plešem pri njim, so me prosili, da bi jih za propagandni material in take reči malo poslikal. Pa smo se zmenili. Prejšnji petek.
Verjetno bom zanje delal tudi spletno stran... tako da mi bodo slike še kako prav prišle!
Na slikah: Lenart, Peter, Kaja, Sara, Asja, Vid, Barbara.
Zdaj pa na trening...
Torej plesno društvo IMANI (menda je to neka etiopijska beseda, pomena žal ne vem) je bilo ustanovjeno letos, že lani pa so pod mentorstvom Rosane Horvat plesali plesalci pod imenom KABAVIDAS PELERA, ki je sestavljeno iz začetnic imen lanskih plesalcev. Ker sedaj tudi jaz plešem pri njim, so me prosili, da bi jih za propagandni material in take reči malo poslikal. Pa smo se zmenili. Prejšnji petek.
Verjetno bom zanje delal tudi spletno stran... tako da mi bodo slike še kako prav prišle!
Na slikah: Lenart, Peter, Kaja, Sara, Asja, Vid, Barbara.
Zdaj pa na trening...
Thursday, October 25, 2007
Lenyn.
Lenart Senica...
Svet zadnje čase večinoma gleda skozi objektiv (ni pa objektiven)
Uživa v scanju v veter...
in ima rad velike ter debele.
Trenutno pri rdečih
V osnovi Miren Fant™
Svet zadnje čase večinoma gleda skozi objektiv (ni pa objektiven)
Uživa v scanju v veter...
in ima rad velike ter debele.
Trenutno pri rdečih
Subscribe to:
Posts (Atom)