Obdelava za malo zmedene

Ne me takoj ubit zarad naslova... to ne bo (še) en tutorial za začetnike, predvsem zato, ker tale toturial ne bi koristil niti 1% ljudi, ki bere moj blog. Malo bi samo rad predstavil tole mojo vrsto obdelave, ko za eno sliko porabim tam nekje 2-5 ur.
Ja, ste že uganli - astrofotke.


Gremo lepo po vrsti:
Recimo da sem prebedel včeraj celo noč in imam na diskuvju mojega nabildanega kalulatorja enih 250 MB slik. Vse so RAW (surovi format iz fotoaparata). Ker mi jih xp-ji nočejo kar tako pokazati, si moram pomagati s programom ala RawShooter.
Po grobem deljeno imam 2 vrsti slik. To so:

1. SLIKE OBJEKTA - to so konkretno slike, na katerih je objekt, ki sem ga slikal. Število le-teh je zelo različno, po navadi vsaj 20 in jih kasneje združim v eno sliko po metodi "stackanja" se pravi lepljenja ene slike na drugo. Te slike izgledajo nekako tako:
   
   
2. KALIBRACIJSKI POSNETKI - to pa so posnetki, ki jih uporabljamo izkjučno za obdelavo in na prvi pogled nimajo nobene pobezave s tem kar sem slikal. Jih je pa več vrst, da jih kar naštejem:
1. DARK FRAME - po slovensko bi se to prevedlo kot... v bistu ne vem če je sploh pametno prevajati. Bom raje razložil kaj to je.
   Ponavadi na koncu fotografiranja na objektiv/teleskop namestim pokrov, tako da ne pride na čip nobena svetloba, dolžino ekpozicije in vse ostale nastavitve pa pustim na miru, takšne kot so. Na ta način naredim recimo 5-10 posnetkov, ki jih kasneje spovprečim, da dobim neko povprečno vrednost hot-pixlov. "Kaj pa je spet to?" se bost vprašali. Ja, po logiki, da na čip ne pade nobena svetloba naj bi dobil popolnoma črno sliko. Ampak ni tako. Problem nastane zaradi "pokvarjenih" pixlov, se pravi ti. hot-pixlov, ki se obnašajo, kakor da je padla na njih neka svetloba in zaradi tega pokažejo neko vrednost, ki je v resnici ni bilo. Se pa ti hot-pixli pojavijo šele pri višjih ISO vrednostih in pri daljših časih osvetlitve, njihova intenziteta in število pa je premo sorazmerno s temperaturo, zato so profesionalne CCD kamere za astrofotografijo hlajene! Da ne bom samo palamudil... tukaj je dokaz:
   
   
2. BIAS (OFFSET) FRAME - zelo podobna zadeva dark frame-u, s to razliko, da tukaj nastavim čas ekspozicije na minimalno vrednost, ki mi jo dopušča fotoaparat (v mojem primeru 1/4000s). Potreben je, ker ojačevalnik ob čipu različno prebere vrstice in stolpce iz senzorja... Pri enojnem posnetku ta stvar nima pomena, vendar če slike zlagaš eno na drugo bi na koncu dobil preko slike nekaj mreži podobnega... kar nočem. Primer bias frame-a:
   
   
3. FLAT FRAME - ja, to vam bo verjetno malo bolj razumljivo - gre za kalibracijski posnetek, ki odpravi vinetiranje objektiva/teleskopa in odpravi vse smeti in čipu in optiki. Izgleda pa nekako takole:

Samo postopek obdelave sem že rekel, da ne bom opisoval, ker je nesmiselno... Bom pa povedala ZAKAJ porebujem vse tele zgoraj naštete slikice, ki izgledajo tako brezveze:
Dark frame in bias frame odštejem od vsake slike - se pravi program vzame recimo pixel na koordinatah x=1432 in y=522 iz slike objekta in iz dark frame-a. Dobi recimo vredosti 1250 iz slike objekta in 324 iz dark frame-a. Sledi čisto navaden proces odštevanja: 1250 - 324 = 926, samo da je to potrebno ponoviti na vseh 8 milijonih pixlov.
Enak proces se zgodi z odštevanjem bias frame-a.
Pri flat frame-ih je pa stvar malo drugačna. Tukaj gre pa za obratno sorazmerje. Fotografi bodo že vedeli zakaj... ker proti robu fotografije objektiv vinjetira je tam vrednost pixlov manjša (torej bolj temna slika). Da dobimo enakomerno osvetljenos po celotni sliki je potrebno sliko objekta DELITI s flat frame-om. Ja, malce zakomplicirano, ampak ne vem kako bi drugače povedal.

Sedaj ko smo vse slike "skalibrirali" (torej odšteli bias, dark frame in zdelili flat frame) sledi na vrsto poravnava slik in leplenje ene na drugo. Tukaj samo označim del slike na skalibrirani sliki objekta z nekaj zvezdami in program mi sam poišče na ostalih slikah ta vzorec zvezd in slike ustrezno zarotira in premakne, da se zvezdice pri leplenju lepo prekrivajo.
Zakaj je to leplenje sploh tako pomembno? Da se znebimo ŠUMA - nakjučnega šuma, ki se pojavlja naključno, ne tako kot tisti na dark frame-u. S povprečenjem slik se ta šum lepo porazgubi in slika je lepo gladka, pripravljena za nadaljno obdelavo.

No, v tem koraku skočimo iz "mojega" astronomskega programa (čisto mimogrede imenuje se Iris) v Photoshop. To pa so verjetno za marsi koga že bolj znane vode. Tam se igramo z levelsi, krivuljami, saturacijo, color balance, minimum filtrom in podrobnimi stvarmi in šele tukaj dobi slika tisti pravi sijaj, tisti WOW efekt...

Jao, se mi zdi da je stran vržen post, ker itak ne bo noben nič razumel :P